»Med slovenskimi mladostniki v zadnjih letih sicer opažamo upad pitja alkoholnih pijač, a v pitju alkohola še vedno presegamo mednarodna povprečja.«

»Odrasli so otrokom in mladostnikom vzgled. Zato jim morajo jasno povedati, da pitje alkohola ni zanje. Pomembno pa je, kako jim to povedo.«

»Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju zaradi alkohola težave.«

»Pozneje bodo začeli piti in manj bodo pili tisti mladostniki, katerih starši imajo jasna stališča, da alkohol ni primeren za mladostnike in jim postavljajo tudi jasne meje.«

»Pri tveganju škodljivih posledic zaradi pitja alkoholnih pijač vrsta alkoholne pijače ni pomembna, pomembna je količina čistega alkohola, ki jo vnesemo v telo. Ne obstaja varnejša vrsta alkoholne pijače, tudi o varni meji pitja ne moremo govoriti.«

»V obdobju 2002–2018 beležimo ugodne trende, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno HBSC-povprečje. V odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, v odstotku tistih, ki so že pili alkohol, pa celo na 10.«

»Starši in tudi športni klubi, kjer otroci in mladostniki aktivno preživljajo prosti čas, morajo uživanju energijskih pijač nameniti posebno pozornost.«

»Podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden.«

»Zavedati se moramo, da so mladostniki ranljivejši za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.«